Stanovanje ni samo prostor, kjer živimo, pač pa je ekonomska kategorija, ki določa, kateremu družbenemu sloju pripadamo, vrednostni sistem, ki nas umešča na družbeno lestvico, estetska kategorija, ki priča o kultuviranosti, družinska imovina, ki pripoveduje zgodovino naše rodbine, politični problem, ki nakazuje družbeno razslojenost, in investicija, ki dobičke peščice kuje iz nuje množice. Miloš Kosec z arheološko analizo stanovanja svoje družine odkriva plasti zgodovine dvajsetega stoletja. Skozi niz široko odprtih vrat, ki so nanizana v enfilade, stopajo različna zgodovinska obdobja in ljudje svojega časa: češko meščanstvo medvojnega obdobja, nacistične racije druge svetovne vojne, socialistično utesnjevanje in prisilno sobivanje ter odmiranje starega in rojevanje novega sveta. Ljudje so prihajali in odhajali, stanovanje pa je ostalo – in če ga natančno analiziramo, nam lahko o preteklosti in prihodnosti sveta pove prav toliko kot ljudje, ki so v njem živeli. Miloš Kosec vzporeja tloris stanovanja, družinske arhive, zgodovino arhitekture ter osebne spomine ter izriše polnokrvno življenje stanovanja kot samostojnega zgodovinskega akterja.
Stanovanje ni samo prostor, kjer živimo, pač pa je ekonomska kategorija, ki določa, kateremu družbenemu sloju pripadamo, vrednostni sistem, ki nas umešča na družbeno lestvico, estetska kategorija, ki priča o kultuviranosti, družinska imovina, ki pripoveduje zgodovino naše rodbine, politični problem, ki nakazuje družbeno razslojenost, in investicija, ki dobičke peščice kuje iz nuje množice. Miloš Kosec z arheološko analizo stanovanja svoje družine odkriva plasti zgodovine dvajsetega stoletja. Skozi niz široko odprtih vrat, ki so nanizana v enfilade, stopajo različna zgodovinska obdobja in ljudje svojega časa: češko meščanstvo medvojnega obdobja, nacistične racije druge svetovne vojne, socialistično utesnjevanje in prisilno sobivanje ter odmiranje starega in rojevanje novega sveta. Ljudje so prihajali in odhajali, stanovanje pa je ostalo – in če ga natančno analiziramo, nam lahko o preteklosti in prihodnosti sveta pove prav toliko kot ljudje, ki so v njem živeli. Miloš Kosec vzporeja tloris stanovanja, družinske arhive, zgodovino arhitekture ter osebne spomine ter izriše polnokrvno življenje stanovanja kot samostojnega zgodovinskega akterja.